"Dragi bratje in sestre, dobro jutro!
Danes začenjamo serijo katehez o darovih Svetega Duha. Veste, da je Sveti Duh duša, življenjska kri Cerkve in vsakega posameznega kristjana: je Božja ljubezen, ki si iz naših src naredi svoje bivališče in vstopi v občestvo z nami. Sveti Duh vedno ostaja z nami, vedno je v nas, v naših srcih.
Duh sam je „Božji dar“ par excellence (prim. Jn 4,10), je Božji dar in po drugi strani posreduje različne duhovne darove tistim, ki ga sprejmejo. Cerkev jih določa sedem, število, ki simbolično govori o polnosti, dovršenosti; to so tisti, o katerih izvemo, ko se pripravljamo na zakrament sv. birme, in ki jih kličemo v starodavni molitvi, imenovani „zaporedje Svetega Duha“. Darovi Svetega Duha so: modrost, razumnost, svet, moči, vednosti, pobožnosti in strah Gospodov.
1. Prvi dar Svetega Duha po tem seznamu je torej modrost. Vendar to ni zgolj človeška modrost, ki je sad znanja in izkušenj. V Svetem pismu beremo, da je Salomon ob svojem kronanju za izraelskega kralja prosil za dar modrosti (prim. 1 Kr 3,9). In modrost je prav to: je milost, da lahko vse vidimo z Božjimi očmi. Je preprosto to: pomeni videti svet, videti situacije, okoliščine, probleme, vse z Božjimi očmi. To je modrost. Včasih vidimo stvari po svojem okusu ali po stanju svojega srca, z ljubeznijo ali s sovraštvom, z zavistjo.... Ne, to ni Božja perspektiva. Modrost je tisto, kar Sveti Duh deluje v nas, da nam omogoči gledati stvari z Božjimi očmi. To je dar modrosti.
2. To seveda izhaja iz bližine z Bogom, iz intimnega odnosa, ki ga imamo z Bogom, iz odnosa, ki ga imajo otroci s svojim Očetom. In ko imamo ta odnos, nas Sveti Duh obdaruje z darom modrosti. Ko smo v občestvu z Gospodom, Sveti Duh preobrazi naše srce in mu omogoči, da zazna vso njegovo toplino in naklonjenost.
3. Sveti Duh tako naredi kristjana „modrega“. Ne v smislu, da ima odgovor na
vse, da vse ve, ampak v smislu, da „ve“ o Bogu, da ve, kako Bog deluje, da ve, kdaj je nekaj od Boga in kdaj ni od Boga; ima to modrost, ki jo Bog položi v naše srce.
Pri sveti Ani bomo od petka 30. maja 2025, pa do praznika prihoda Svetega Duha v binkoštni devetdnevnici.
Od četrteka, ki je praznik Gospodovega vnebohoda do nedelje binkošti smo kristjani postalvjeni pred posebno nalogo: držo prošnje, nekakšnega naprezanja k temu, da bi doživeli božjo bližino. Na nek način je to hrepenenje po zrelosti v veri, saj se nam Bog daje da bi lahko živeli polnost življenja.
Vsak večer se bomo pri sveti maši zbrali in prosili Boga, da bi v nas rasla želja po tem, da bi prejeli Svetega Duha.
Prvi dan je na vrsti dar modrosti. O tem daru bomo razmišljali z besedami pokojnega papeža Frančiška, ki je imel o darovih Svetega Duha čudovite kateheze.
Srce modrega človeka ima v tem smislu okus in vonj po Bogu. In kako pomembno je, da so v naših skupnostih takšni kristjani! Vse v njih govori o Bogu in postaja lepo in živo znamenje njegove navzočnosti in njegove ljubezni. In to je nekaj, česar si ne moremo izmisliti, česar ne moremo pridobiti sami: to je dar, ki ga Bog daje tistim, ki
postanejo pokorni Svetemu Duhu. Svetega Duha imamo v sebi, v svojem srcu; lahko mu prisluhnemo, lahko mu prisluhnemo. Če prisluhnemo Svetemu Duhu, nas on nauči te poti modrosti, obdaruje nas z modrostjo, ki pomeni videti z Božjimi očmi, slišati z Božjimi ušesi, ljubiti z Božjim srcem, usmerjati stvari z Božjo presojo. To je modrost, ki nam jo podarja Sveti Duh, in vsi jo lahko imamo. Le prositi moramo zanjo Svetega Duha.
Pomislite na mater, ki je doma z otrokoma; ko eden nekaj počne, drugi misli na nekaj drugega, in uboga mati se s težavami svojih otrok vrti sem in tja. In ko se matere utrudijo in okarajo otroke, ali je to modrost? Ali je to modrost, če grajaš otroke? Kaj pravite: je to modrost ali ne? Ne! Namesto tega, ko mati vzame otroka na stran in ga nežno pokara, rekoč: „Ne delaj tega, ker ...“, in razlaga z veliko potrpežljivostjo, ali je to Božja modrost? Da! To je tisto, kar nam v življenju daje Sveti Duh! Če se na primer v zakonu zakonca - mož in žena - prepirata, potem pa se ne gledata, ali če se gledata, se gledata z neodobravanjem: ali je to Božja modrost? Ne! Namesto tega, če eden od njiju reče: „Ah, no, nevihta je minila, dajmo
mir“, in začneta znova in gresta naprej v miru: ali je to modrost? [ljudje: Da!] To je dar modrosti. Naj pride v naše domove, naj jo imamo z otroki, naj pride k nam vsem!
Tega se ni mogoče naučiti: to je dar Svetega Duha. Zato moramo prositi Gospoda, naj nam podeli Svetega Duha in dar modrosti, tiste Božje modrosti, ki nas uči videti z Božjimi očmi, čutiti z Božjim srcem in govoriti z Božjimi besedami. In tako s to modrostjo pojdimo naprej, gradimo svojo družino, gradimo Cerkev in vsi bomo posvečeni. Danes prosimo za to milost modrosti. In prosimo Devico Marijo, ki je sedež modrosti, za ta dar: naj nam podeli to milost. Hvala vam!"
