Božja beseda za 6. velikonočno nedeljo 2025.
Odlomek današnje božje besede, ki je vzet iz apostolskih del poroča o zanimivem dogodku. Govori o obrezi, ki je bila posebno znamenje povezanosti z Bogom. Judje so morali dati obrezati svoje moške, da so s tem pokazali svojo pripadnost izvoljenemu ljudstvu. To znamenje je bilo nekaj, kar je spominjalo ljudstvo, da so posebej od Boga izbrano ljudstvo, saj so to naročilo prejeli od Boga. Ta izbranost od Boga pa je bila velikokrat na preizkušnji. V času helenizma so začeli novi oblastniki zaničevati to znamenje božje pripadnosti, zato so si moški s posebnim obredom začeli celo odstranjevati znamenja obreze. Tako delovanje je bilo jasno znamenje, da so mnogi ljudje odpadli od Boga. Razumemo lahko, da so bili izraelci še posebej občutljivi na podobe svoje povezanosti z Bogom in obreza je pomenila zares nekaj, kar je potrebno varovati.
V času helenistične nadvlade so judje celo z življenjem plačevali svojo povezanost z Bogom preko obreze in razumemo lahko, da so znamenja obreze zanje pomenila nekaj še bolj dragocenega. Ko človek namreč v obrambi svojih vrednot doživi preganjanje postane krčevito zaščitniški do tega podob svoje vere. Ob tem se lahko spomnimo na svojo držo kristjanov v današnjem času. Kristjani smo bili v času komunistične diktature, ki se je zaključila pred malo več kot 30. leti deležni zares brezbožne obravnave našega načina življenja. Ni potrebno, da bi kristjani ukazovali drugim, kako bi morali živeti. A življenje pod komunistično nadvlado je bilo zares nekaj težkega. V tem času so se izkazali mnogi ljudje, ki so trpeli za svoja verska in druga prepričanja. Njihova krivda je bila samo to, da so verovali v Kristusa. Nekateri so pripadnost veri plačali z življenjem. Spet drugi so bili prikrajšani za mnogi svoboščine, ki so za življenje nekaj samoumevnega.
Kako ti ljudje danes čutijo, če se ravno te podobe za katere so si prizadevali in se žrtvovali postavljajo pod vprašaj? Zdi se jim, da so pred njihovimi očmi ruši ne samo sistem vrednot vere, ampak se trga tudi del njihovega življenja. Njihovo občutje je enako, kot je bilo občutje tistih, ki so doživeli razprave o tem, ali je obreza še potrebna za vero ali ne.
Obrezani so bili tudi Jezus in apostoli. Tudi njim je bilo samoumevno, da je človek na tak način povezan z Bogom. Še bolj pa to velja za apostola Pavla, ki je bil farizej in prvovrstni judovski učenjak, kakor sam pravi bi se zlahka ponašal s svojimi judovskimi izročili.
Zato se pokaže veličina apostolov, ko uvidijo, da je obreza resnično temeljno znamenje povezanosti z Bogom, da je to je znamenje, ki je močnejše od drugih, površinskih znamenj, a da vendarle obstaja še nekaj globljega o tega, kar nakazuje obreza. Jezus Kristus in njegova daritev je tako temeljna in tako notranje zaznamuje človeka, da je obreza lahko še vedno znamenje povezanosti z Bogom, a ni več nekaj, kar bi se moralo zahtevati od Jezusovega učenca. Sploh pa se kasneje pokaže, da ja lahko tako znamenje (in vsa znamenja) celo kvarna, če Jezusov učenec nanje računa tako močno, da to uspava dejavnost njegove vere. Nobeno znamenje vere ni tako močno, da bi lahko delovalo brez človekove zavzetosti in brez človekovega sodelovanja. Celo evharistija lahko deluje le tako, da jo daruje duhovnik in se Cerkev ob evharistiji zbira. Sama po sebi je živa, a brez človekovega pristanka nedejavna. Evharistija je polnost življenja. Kako žalostno je, da smo včasih do nje brezbrižni. Tudi v obrezi so judje v času prve Cerkve našli le zakon, ne pa življenja.
Nekaj podobnega nam govori knjiga razodetja, ki jo je napisal apostol Janez. Govori o videnju novega Jeruzalema. V tem odlomku, ki ga beremo na to nedeljo nam Bog spregovori o tem, kakšno podobo bo imelo novo življenje. Še bolj pa nam Bog spregovori o tem, kaj bo v središču tega novega življenja. Jagnje je svetilnik za vsa ljudstva. Jezus ima namreč osrednjo vlogo v našem življenju, kakor tudi v poveličanem življenju. Če napredujemo po Jezusovi poti in vedno bolj radi sprejemamo novo življenje, bomo to bližino jagnjeta, ki je podoba božjega Sina tudi vedno bolj čutili.
Nekaj podobnega govori tudi evangelij v katerem Jezus spregovori ravno o tej poti. Jezus se bo kmalu dvignil v nebo, a to ni neko površinsko dejstvo ali zgolj trenutek v zgodovini. Jezusov odhod spreminja tudi naše življenje in mu daje nov smisel. Daje nam občutiti moč novega življenje, ki je bilo pokazano ob vstajenju in ga lahko živimo že sedaj, v polnosti pa ga bomo doživeli, ko bomo poveličani pri Bogu.
